Med rastlinami, ki so dostopne skozi celo leto je tudi divja mačeha. Njeno pravilno ime je divja vijolica, pravimo pa ji tudi sirotica ali vdovica. Vrtnarji jo radi vključijo v zimske zasaditve ali pa zgodnje pomladanske. Njeno cvetenje lahko zaradi toliko gojenih različic opazujemo skozi celo leto, čeprav v osnovi cveti le pomladi in jeseni. Je enoletnica, nizko rastoča rastlina, z mnogimi drobnimi cvetovi različnih barv. Navadno ima vijoličaste, bele in rumene cvetove, lahko pa so tudi v vseh drugih odtenkih.
Divja mačeha je kulinarična rastlina
Divja mačeha ima rada hladno lego v vrtu, tudi sončne lege ji ustrezajo, kadar je zunaj dovolj hladno. Potrebuje rahlo kislo zemljo, v kateri se najbolje počuti. Med škodljivci ji skoraj ne najdemo zajedavcev ali bolezni (1).
Za uporabo v kuhinji je pomembno, da uporabljamo mačehe, ki so rasle v neokrnjeni zemlji. Zato pazljivo z zemljo iz trgovin. V njen je lahko veliko pesticidov, ki lahko škodujejo našemu zdravju, hkrati pa naredijo vijolico manj aromatično in nam pokvarijo gurmanski užitek. Za kulinarične namene večinoma nabiramo cvetove, občasno pa se na kakšnem mini kruhku znajdejo tudi sveže nabrani lističi. Imajo rahlo kiselkast okus. Pri tistih rastlinah, ki so rasle na prostem, lahko začutimo tudi rahlo slan okus.
Ste že videli kogljice želeja, v njih pa vijolice – zelo so lepe
Cvetove lahko oblečemo v kristalni sladkor, pravimo, da jih kandiramo. Mogoče pa jih je tudi posušiti, pri čemer je divja mačeha ena redkih rastlin, ki bo obdržala barvo, če jo bomo pravilno sušili. Za otroke predstavlja velik užitek, kadar mačeho pripravimo v želatinastem ovoju. Če ne vemo, kako bi jo pripravili, je najlaže, da iz nje pripravimo zeliščno sol. Ta bo lepe vijoličaste barve in bo imela prijeten vonj. Če jo dekorativno zavijemo, je odlično darilo za pomladne in poletne dni, hkrati pa zelo uporabna za soljenje raznovrstnih jedi.