Ogljikovi hidrati, maščobe in proteini

Kako telo spreminja hrano v energijo, je odvisno od različnih energijskih poti, kjer poteka spreminjanje hrane v energijo. Razumevanje osnov teh sistemov lahko pomaga športnikom trenirati in jesti učinkovito za doseganje boljših športnih rezultatov. Športna prehrana temelji na razumevanju tega, kako »energenti« kot so ogljikovi hidrati, maščobe in proteini, doprinesejo k energijskim zalogam. Prav energenti so potrebni za določeno aktivnost. Ti nutrienti se v telesu spreminjajo v obliko adenozin trifosfata oz. ATP. Krčenje mišičnih celic omogoča energija, ki se sprosti ob razpadu ATP. Kako iz posameznega nutrienta nastane molekula ATP pa je odvisno od edinstvenih lastnosti posameznega nutrienta.

Ogljikovi hidrati, maščobe in proteini so vir energije potrebne za zmeren ali intenziven trening/aktivnost, medtem ko lahko maščoba napaja lažje aktivnosti veliko dlje časa. Proteini se v splošnem uporabljajo za »vzdrževanje in popravilo« poškodovanih celic in tkiv, ter navadno ne poganja samih mišic. V peehrano je potrebno vključiti tudi različna rastlinska olja, ki so del zdrave prehrane. Še posebej priporočljiva je uporaba kokosovega olja.

Ogljikovi hidrati, maščobe in proteini so vir energije, potrebne za telesne aktivnosti.

Energijske poti

Ker telo dejansko ne more shranjevati molekul ATP (kar pa je shranjeno, se porabi v nekaj sekundah), je nujno, da telo med aktivnostjo neprekinjeno proizvaja ATP. Obstajata dve glavni poti po katerih telo proizvaja ATP iz zaužitih nutrientov:
– aerobna presnova (ob prisotnosti kisika)
– anaerobna presnova (brez prisotnosti kisika)

Ti dve poti lahko tudi naprej razdelimo. Najpogosteje je kombinacija energijskih sistemov tista, ki dovaja gorivo potrebno za vadbo; intenziteta in trajanje vadbe pa določata katera pot kdaj poteka.

ATP-CP anaerobna energijska pot

Energijska pot ATP-CP (včasih ji rečemo tudi fosfatni sistem) dovaja energijo, ki traja okoli 10 sekund in se porabi za kratke »izbruhe« energije, kot je npr. šprint na 100 metrov. Ta energijska pot ne potrebuje kisika za generacijo ATP. Najprej porabi minimalno zalogo ATP, ki je shranjena v mišicah (2-3 sekunde), potem pa uporabi kreatin fosfat (CP) za resintezo ATP, dokler ne zmanjka kreatin fosfata (dodatnih 6-8 sekund). Ko zmanjka ATP in kreatin fosfata, začne telo proizvajati ATP z aerobno ali anaerobno presnovo (glikoliza).

Anaerobna presnova – anaerobna glikoliza

Anaerobna energijska pot (glikoliza) ustvari ATP izključno iz ogljikovih hidratov, ob tem pa je nastaja kot stranski produkt še mlečna kislina. Anaerobna glikoliza zagotovi energijo z (delnim) razpadom glukoze brez prisotnosti kisika. Anaerobna presnova proizvaja energijo za kratke intenzivne izbruhe, ki ne trajajo več kot nekaj minut, preden mlečna kislina ne doseže mlečnokislinskega praga, tudi mišičnih bolečin. Nadaljevanje intenzivnosti v takšnih pogojih je zelo težko.

Aerobna presnova – Glikoliza s kisikom

Aerobna presnova ustvarja večino energije potrebne za dolgotrajno aktivnost. S pomočjo kisika pretvori nutriente (oglj.hidrati, maščobe, proteini) v energijo ATP. Ta sistem je malo počasnejši kot anaerobni sistem, ker je odvisen od ožilja, ki prenaša molekule kisika v delovne celice preden generira ATP. Aerobna presnova poteka primarno med vzdržljivostno aktivnostjo, ki je navadno manj intenzivna in poteka dlje časa.

Športnik med treningom/vadbo preide skozi vse omenjene presnovne poti. Pri začetku aktivnosti nastaja ATP preko anaerobne presnove. S povečevanjem vdihanega zraka in višjim srčnim utripom, je na voljo več kisika. Zato se prične aerobna presnova in poteka do mlečnokislinskega praga. Če je ta meja dosežena, telo ne more dovolj hitro dovajati kisika, da bi lahko nastajal ATP, zato zopet »vstopi« anaerobna presnova. Ker je takšen sistem kratkoročen, količina mlečne kisline pa raste, intenziteto vadbe ni mogoče vzdrževati in športnik bo moral zmanjšati moč/hitrost vadbe za prekinitev nastajanja mlečne kisline.

Med treningom se ogljikovi hidrati, maščobe in proteini porabljajo.

Napajanje energijskih sistemov

Nutrienti se pretvorijo v ATP na podlagi intenzitete in trajanja aktivnosti – pri tem so ogljikovi hidrati, maščobe in proteini glavni nutrient, ki napaja aktivnost zmerne do visoke intenzitete. Maščobe zagotavljajo energijo med vadbo, ki ni preveč intenzivna. Maščoba je boljša za vzdržljivostne tekme, za zelo intenzivne vadbe/tekme, pa ta ni primerna.
Če poteka aktivnost z nizko intenziteto (ali pod 50% max srčnega utripa) ima telo dovolj velike zaloge maščobe za napajanje aktivnosti za nekaj ur ali celo nekaj dni, če je le dovod kisika dovolj velik, da lahko poteka presnova maščob.

Z višanjem intenzitete vadbe začne iz ogljikovih hidratov nastajati ATP. Ta presnova je bolj učinkovita od presnove maščob, vendar je omejena glede možnosti shranjevanja energije. Shranjeni ogljikovi hidrati, maščobe in proteini lahko telo napajajo približno 2 uri zmerne do intenzivne aktivnosti. Po tem pride do pomanjkanja glikogena (shranjenih ogljikovih hidratov ni več) in če tega »goriva« ne nadomestimo, lahko športnik »udari v zid«. Športnik je lahko dlje aktiven v zmernem in hitrem tempu s polnjenjem zalog med aktivnostjo. Zato je pomembno, da jemo lahko prebavljive ogljikove hidrate med zmerno aktivnostjo, ki traja več kot nekaj ur. Če ne zaužijemo dovolj ogljikovih hidratov, bomo primorani zmanjšati intenziteto vadbe in stopiti korak nazaj v presnovo maščob.

Zaključek

S povečanjem intenzitete vadbe učinkovitost presnove ogljikovih hidratov dramatično pade, vlogo tvorbe energije pa prevzame anaerobna presnova. To je zato, ker telo kisika ne more sprejeti in distribuirati dovolj hitro, da bi lahko enostavno uporabilo presnovo ogljikovih hidratov ali maščob. V bistvu lahko ogljikovi hidrati, maščobe in proteini proizvedejo skoraj 20x toliko energije (v obliki ATP) na gram, ko presnova poteka ob prisotnosti zadovoljive količine kisika, kot pa ko presnova poteka v anaerobnem (s kisikom oslabljenem) okolju, ki nastane med izjemnimi napori.

S primernim treningom se lahko ti sistemi tudi prilagodijo, postanejo bolj učinkoviti in tako dopuščajo daljši in intenzivnejši trening. Eden takšnih je prikazan v video posnetku spodaj: