Osteoporoza

Osteoporoza je bolezen, ki povzroča krhkost in lomljivost kosti, najpogosteje prizadene starejše odrasle, zlasti ženske po menopavzi. Pravilna prehrana je eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko pomaga pri preprečevanju in lajšanju osteoporoze, saj ključne hranilne snovi, kot sta kalcij in vitamin D, neposredno vplivajo na gostoto kosti in zmanjšajo tveganje za zlom kosti.
V prispevkih boste poleg nasvetov za prehrano lahko prebrali ali osteoporoza boli in kako lahko poleg zdrave prehrane na gostoto kostne mase deluje tudi magnetna terapija Magus.

Če vas zanimajo praktični nasveti, kako izboljšati vašo prehrano in pozitivno vplivati na vaše kosti in sklepe ter ponovno zaživeti polno življenje, vas vabimo, da redno spremljate naše blog zapise.

Poškodba kolena in hitra rehabilitacija

Poškodba kolena so pogosta stvar tako pri športnikih, kot tudi ostalih aktivnih ljudeh. Poškodba kolena je pogostejša takrat, ko nam vreme dopušča več aktivnosti na prostem.
Poznamo mnogo športnih poškodb kolena, zato vas vabim, da si več o športnih poškodbah preberete na: magus.si/športne-poškodbe.
V tem prispevku lahko preberete, kakšna je zgradba kolena, kakšne vrste poškodb poznamo in 
kakšna je hitra rehabilitacija, če ste si poškodovali koleno.

Zgradba kolena

Koleno je eden od najbolj kompliciranih sklepov v našem telesu, saj tudi nosi veliko težo našega telesa. V kolenskem sklepu se stikajo stegnenica, golenica in pogačica. Notranjo površino sklepa prekriva hrustanec, ki se na zgornji sliki vidi belo obarvan. Sklepni površini stegnenice in golenice sta neskladni, zaradi česar sta med njima vstavljena dva vezivno-hrustančna vložka, ki ju imenujemo meniskus. Večina meniskusa se prehranjuje z difuzijo iz sklepa, podobno kot sklepni hrustanec. Meniskusa sta elastična in odporna proti pritisku. Velik del obremenitev v kolenu se prenaša na meniskusa, ki zaradi elastičnih lastnosti prenašata večji del vibracij in s tem varujeta sklepni hrustanec pred poškodbami kolenskega sklepa in posledičnimi degenerativnimi spremembami. Meniskusa povečujeta ujemanje sklepnih površin in s tem pripomoreta k stabilnosti kolena.
Križni vezi, v sredini kolenskega sklepa, sta dve kratki in močni vezi, ki poskrbita za stabilnost kolena.

Zgradba kolena

Vrste poškodb

Vrste poškodb kolena danes naraščajo tako med mladimi, kot starejšo populacijo. Danes se veliko ljudi aktivno ukvarja s športi, pri starejših so znane degenerativne poškodbe kolena, ki so letom primerne.
V zadnjih 10 do 15 letih se je močno povečalo število poškodb kolena, predvsem struktur kolena iz mehkega tkiva ( vezi, meniskus ).

Vrste poškodb kolena delimo na:

  • poškodbe vezi kolena
  • poškodbe meniskusa
  • zlome kosti v kolenu
  • degenerativne spremembe v kolenu

Artroza kolena

je pogosta pri starejši populaciji prebivalstva. Artroza kolena je degenerativna bolezen sklepa, ko se izrablja hrustanec v sklepu. To vsekakor privede do poškodbe kolena, saj nam sklep ne služi več kot nekoč.
Artroze kolena ni moč pozdraviti, lahko se lajšajo bolečine in s pravilno terapijo zavre napredovanje te bolezni. Ena izmed uspešnih vrst terapij je vsekakor magnetna terapija, ki dokazano pozitivno učinkuje na poškodbe kolena zaradi obrabe hrustanca.
Študije, na kar več kot 3000. pacientih, je v enajstih letih pripeljalo do spoznanja: “magnetna terapija je odlična terapija za bolezni sklepov.” ( 1 )

Artroza kolena

Na sliki zgoraj je viden napredek obrabe hrustanca v kolenu, ki ga imenujemo ARTROZA KOLENA. Gre za poškodbo hrustanca in kosti v sklepu. Več o tej degenerativni bolezni si preberite na povezavi.

Meniskus

se pogosto raztrga in sodi med poškodbo kolena, kjer je potrebna hitra in včasih tudi operativna rehabilitacija. Meniskusa sta dva v kolenu: notranji in zunanji in sta fibrozno hrustančni strukturi. Meniskusa omilita in razporejata tresljaje v kolenskem sklepu. Pogosteje se poškoduje notranji kot zunanji meniskus, veliko poškodb meniskusa je povezanih s športno ali drugo obremenitvijo. Najpogosteje se poškoduje ob rotacijskih gibih v kombinaciji s pokrčenim kolenom. Poškodba meniskusa se pojavlja pri nogometu, tenisu, košarki…

Poškodba kolena

Poškodba kolenske vezi

je ena najpogostejših težkih poškodb kolenskega sklepa. V bistvu gre za zvin kolenskih vezi. Ker se vedno več ljudi aktivno ukvarja z različnimi športi, gre tudi tekmovalni šport v velike ekstreme.
Največ športnih poškodb kolenskih vezi je v kontaktnem športu z žogo in tudi smučanju.

Zlom kolena

sodi med hujšo poškodbo kolena, kjer je potrebna operacija. Ko gre za poškodbo kolena, kjer se je zlomila kost, ko gorimo o:

  • zlom pogačice
  • zlom stegnenice
  • zlom golenice

Fizik Lechner in zdravnik Krauss sta v 60. letih 20. stoletja medicinski znanosti poročala o 80% hitrejši celitvi zlomov pri uporabi elektromagnetnega polja. Njihove rezultate je potrdil Basset leta 1982. Od takrat sledimo v medicini masovni uporabi magnetne terapije pri zapletenem zdravjenju zlomov, Sudekove bolezni, itd.

Preberite še koristi in prednosti, ki jih prinaša omega3.

Poškodba kolena in rehabilitacija

Pri resni in napredni rehabilitaciji vseh vrst poškodb kolena, si po mnenju  strokovnjakov brez magnetne terapije, ne da predstavljati. Magnetna terapija igra pomembno vlogo tako pri poškodbi mehkih tkiv, vezi ali meniskusa, kot tudi pri zlomu kosti. Oboje se zaceli dosti hitreje z magnetoterapijo.
Poškodbo kolenskih vezi takoj po poškodbi povijemo in hladimo z ledom. Tako se omilijo bolečine in prepreči se otekanje kolena. Čim prej je treba poiskati zdravnika, da punktira koleno zato, da vidi, ali je v kolenu kri ali druga tekočina.
Tako se ugotovi ali gre za lažjo ali težjo poškodbo. Proces rehabilitacije traja do šest mesecev in se deloma razlikuje od načina odvzema tkiva bodoče vezi.

Pri raztrganem meniskusu pravijo, da gre za lažjo poškodbo, a vseeno odvisno. Po artroskopiji sta možna odstranitev raztrganega meniskusa z artroskopsko tehniko ali tudi zašitje meniskusa. Dandanes skušajo odstraniti čim manjši del raztrganega meniskusa, ker s tem ohranimo vsaj njegovo delno funkcijo in tako preprečujemo nastanek artroze kolena v kasnejšem času.

Če imate zlom kosti v kolenu je potrebna operacija, da koleno pravilno naravnajo. Ko je operacija za vami, je potreben čas za celjenje kosti, kar pa magnetna terapija Magus pospeši. ( 2, 3 ). Zlom kolena se v povprečju celi med 6 do 8 tednov.

Več o magnetni terapiji in zlomu kosti, si lahko preberete na povezavi, kjer se boste lahko prepričali: zakaj se zlomi kost, najpogostejši zlomi in uspešna rehabilitacija.

Magnetna terapija Magus uspešna rehabilitacija

Vsekakor so študije dokazale ( 1,2,3 ) da če imate poškodbo kolena, magnetna terapija Magus pomaga k hitrejšemu celjenju vezi, meniskusa in kosti.

Magnetna terapija Magus ima več prednosti:

  • enostavna uporaba brez kompliciranih navodil
  • deluje v globino kolena
  • hitreje celi mehka tkiva kot tudi kost
  • uporaba večkrat na dan
  • neboleča terapija brez neželenih stranskih učinkov
Napisali smo tudi zanimiv zapis o tem kako osteoporoza vpliva na obrabo sklepovkar vas bo gotovo zanimalo, saj ravno to potrjuje, da se koleno hitreje obrabi, če je prisotna osteoporoza.

Vaje po poškodbi kolena

Poškodba kolena ni enostavna stvar, zato jo je potrebno jemati resno. Ko ste obiskali zdravnika in ste opravili morebitno operacijo, je še vedno veliko odvisno od vas samih. Rehabilitacija poškodbe kolena se ne zaključi pri operaciji ali počitku:

  • stalna krepitev kolenskih mišic
  • stalna telesna aktivnost
  • primerna telesna teža
  • ne preobremenitev kolena

vse to je še dodatna pot k končnemu cilju: k zdravemu kolenu.

V kolikor se zanimate za zdravje, priporočamo še ostale naše prispevke, na povezavi.

Spodaj je nekaj vaj po poškodbi kolena, ki jih lahko izvajate doma, prav tako vam priporočam magnetno terapijo Magus, ki si jo lahko izposodite in terapije izvajate večkrat na dan – doma.

( 1 ): Študija na več kot 3000. pacientih, ki dokazuje, da je magnetna terapija ( vrsta Magus blazine ) uspešna metoda pri zdravljenju sklepnih boleznih kot je artroza kolena.

( 2 ): NCBI pemf

( 3 ): celjenje zloma kolena- študija v angleščini

Dodatni viri:

ARTRITIS

ARTROZA

BOLEČINE V KOLENU

MAGNETNA TERAPIJA

Kalcij za zdrave kosti

Kalcij sodi med najbolj razširjene elemente, saj  je v zemeljski skorji kar 3,4% tega vitamina v spojinah. V naravi ga najdemo v obliki netopnih ali slabo topnih soli. Najbolj razširjene so apnenec, dolomit in sadra. Odkril ga je sir Humphrey Davy leta 1808, njegovo ime izhaja iz latinske besede calcis, kar pomeni apno.

Po strukturi je kalcij srebrnkasto bela, svetleča in mehka kovina. Naše telo ga potrebuje predvsem za zdrave kosti in zobe. Z uravnovešeno prehrano dnevno vnesemo približno 800 mg kalcija.

Naravni viri kalcija

  • mleko in mlečni izdelki
  • alga kelp

    Kalcij za zdrave kosti

    Alga kelp je pomemben vir kalcija!

  • vsi siri
  • sojino zrnje
  • sardine in losos
  • arašidi in orehi
  • sončnična semena
  • posušen fižol
  • zelena zelenjava

Pomen kalcija za naše zdravje

Kalcijevi ioni se absorbirajo v tankem črevesu z aktivnim transportom in pasivno difuzijo. Absorbira se le tretjina do petina kalcija, ki ga vnesemo s hrano, na absorbcijo pa vpliva vrsta dejavnikov.

Povišujejo jo aminokisline, trigliceridi, laktoza in kisli medij.  Da kalcij lahko absorbira, mora imeti telo dovolj vitamina D.

Absorbcijo zmanjšujejo fitati, alkohol, kofein, vlakna in fosfati.

Kalcij sodeluje v mnogih življenjsko pomembnih procesih v človeškem organizmu in s tem poskrbi:

  • kalcij za zdrave kosti
  • pospešuje strjevanje krvi
  • skrbi, da nam srce enakomerno bije
  • pomaga odpravljati nespečnost
  • sodeluje pri presnovi železa v našem telesu
  • povečan vnos kalcija v organizem ublaži menstrualne krče
  • pri mladostnikih, ki imajo bolečine zaradi hitre rasti, prav tako pomaga povečan vnos kalcija
  • kalcij je najbolj učinkovit skupaj z vitamini A, C in D, železom, magnezijem in fosforjem

Posledice pomanjkanja kalcija

Pomanjkanje kalcija je pogosto in povečan vnos je v nekaterih življenjskih obdobjih izredno pomemben, zlasti v obdobju rasti in v starosti:

Kalcij za zdrave kosti

Kalcij za zdrave kosti! Preprečite osteoporozo!

Premajhen vnos kalcija lahko privede do izgubljanja kostne mase, kar se pogosto zgodi v postmenopavzi, pojavi se lahko osteoporoza, ki je najpogostejša bolezen v starosti in prizadene predvsem ženske.

Še ne tako daleč nazaj, je bilo pomanjkanje kalcija pogost vzrok za rahitis.

Prehranska dopolnila z kalcijem

Pri odraslih ljudeh je dnevna potreba kalcija med 800 in 1200 mg, večino dobimo iz vsakodnevne prehrane, a kadar to ni mogoče, moramo kalcij nadomestiti z drugimi pripravki.

Najpogosteje kalcij dodajamo v obliki table, ki so na voljo v 100 do 500 miligramih. Precej pogost dodatek je tudi kostna moka, čeprav ljudje raje posegajo po kalcijevem glukonatu ali kalcijevem laktatu. Vsekakor bodite pri jemanju dopolnil z kalcijem previdni, saj pretirano uživanje, to je nad 2000 mg, lahko privede do hiperkalcimije.

Viri: Medić Šarić, Vitamini in minerali; Earl Mindell Vitaminska biblija