Vzgoja vrtnic je relativno nezahtevna, njihova lepota in priljubljenost pa sta vedno bolj poudarjeni. Vrtnice veljajo za kraljice med rožami. Lahko jih gojite kar doma na vrtu. Preverite nasvete, kako poteka vzgoja vrtnic. 

 

Vrtnice in njihova uporaba

 

Za vrtnice lahko brez slabe vesti rečemo, da so najbolj atraktiven ’član’ družine rožnic. Imajo celo paleto različnih barv, oblik cvetov in rasti.

 Uporaba vrtnic

Vrtnice za poročne dekoracije in šopke

Vrtnice simbolizirajo lepoto in ljubezen, zato so pogosta izbira mladoporočencev – bodisi, ko gre za poročni šopek z vrtnicami, poročno dekoracijo, naprsni šopek, dekoracijo poročnega avtomobila ipd.

 

 

 

Njihov vonj je izrazito nežen in čuten, prav tako so vrtnice različnih barv prava paša za oči in balzam za dušo. Vrtnice dovolijo tudi kombiniranje z drugimi vrstami cvetov, vendar je pri tem potrebna previdnost, da ne bi z drugimi cvetovi vrtnic preveč “povozili”. 

Vrtnice tudi v kozmetiki, medicini in kulinariki

Vrtnice radi podarimo tudi za druge priložnosti – rojstni dan, obletnica..

Vrtnice se uporabljajo tud v kozmetiki predvsem za eterično olje. Lahko pa si iz cvetnih lističev vrtnic, pripravimo tudi aromatično, poživljajočo kopel.

V medicini se vrtnica uporablja za pripravo čaja iz posušenih cvetnih listov, ki krepi delovanje srca, deluje kot blago odvajalo, priporočljiv pa je tudi za čiščenje krvi.

Vrtnice se uporabljajo tudi v kulinariki. Vrtnični lističi so užitni in jih lahko dodajamo hrani. Posušene pa uporabimo za čaj. Ali pa jih pečemo, kuhamo, cvremo, mariniramo, dodajamo sladoledu, jogurtu, omakam, naredimo marmelado, dodamo k piščancu ter raznim solatam. Posebna specialnost za razvajanje čutov pa je liker iz vrtnice.

 

Vrste vrtnic

 

 Od vrste vrtnic je odvisna tudi vzgoja vrtnic. Mednarodni standardi opredeljujejo naslednje vrste vrtnic:

• čajevke – te imajo na enem poganjku po en cvet, so velikocvetne vrtnice in ekstravagantne rastline, ki jih pogosto gojijo za rezano cvetje;
• mnogocvetne vrtnice – imajo na enem poganjku več popkov, kar podaljša čas cvetenja. So bolj odporne oziroma manj zahtevne za nego. Lepo pridejo do izraza tudi v kombinaciji z drugimi rastlinami. Zrastejo do 1 meter v višino;
• grmaste vrtnice – so podobne mnogocvetnim, a zrastejo tudi več kot 2 metra v višino, zato zahtevajo nekoliko več prostora. Lepo pridejo do izraza, če so posajene v ozadju. Zelo lepo dišijo;
• vzpenjavke – potrebujejo oporo, saj zrastejo okoli 3 metre visoko. Večina jih cveti od zgodnjega poletja pa vse do jeseni;
• plezavke (ramblerji) – imajo drobne cvetove in zrastejo tudi do 10 metrov v višino. Obrastejo lahko drevesa, pergole in stene hiš. Njihova pomanjkljivost je, da cvetijo le kratek čas;
• pokrovne vrtnice – se razraščajo v širino. So neobčutljive in enostavne za obrezovanje. Uporabljajo se za prekrivanje površin, žive meje in škarpe;
• rugoza in galica – sta skupini vrtnic, ki niso križanci, ampak gre za selekcije iz divjih vrtnic;
• visokodebelne vrtnice – se cepijo na podlago. Primerne so za majhen vrt ali kadar želimo izpostaviti posamezni grm. So bolj zahtevne za gojenje.

 

Kdaj cvetijo vrtnice?

 

Čas cvetenja vrtnic je odvisen od sorte in tudi lege. Nekatere vrtnice v rozariju sicer cvetijo že maja, zaradi nove tehnologije – zastirke iz slame,  pa se tla nekoliko kasneje segrejejo, kar posledično zamakne čas cvetenja na mesec junij. Ne smemo pa pozabiti niti na vremenski vpliv.

 

Vzgoja vrtnic

 

Vzgoja vrtnic ni zahtevna, vendar pa je kljub temu dobro poznati osnovna vodila sajenja, obrezovanja in nege vrtnic.

 

 

 

Kje uspevajo vrtnice?

Vrtnice najboje uspevajo v polnem soncu, vendar bodo uspevale tudi na rastišču s 6 urami sonca dnevno. Zgodnje jutranje sonce je za vrtnice primernejše kot popoldansko, saj osuši listje in s tem preprečuje nastenek bolezni. 

Sajenje vrtnic

Idealen čas za sajenje vrtnic je jesen. Sicer vrtnice z golimi koreninami lahko sadimo tudi zgodaj spomladi, tiste, ki jih kupimo v loncih, pa praktično skozi vse leto. Vrtnice z golimi koreninami moramo takoj posaditi ali zakopati nekam na senčno mesto, ne smemo jih pustiti na soncu. Če opazimo, da so rastline vendarle že nekoliko ovenele oziroma so korenine v slabem stanju, pa jih moramo dobro namočiti v vodo.

Vrtnic ne smemo posaditi preblizu dreves in grmov, ki bi lahko tekmovali z vrtnicamo za hrano, vodo in svetlobo. Svetujemo, da jih posadite vsaj ½ do ¾ m od zidanih struktur (z izjemo vzpenjavk). Zidove pa lahko uporabimo kot zaščito pred mrzlimi zimskimi vetrovi.

Rastišče najbolje že sezono pred saditvijo prekopljemo in tlem dodamo zrel kompost (vedro na sadilno jamo). Za dobro prezračenost čajevke, poliante in velikocvetne vrtnice posadimo vsaj 60-75 cm narazen. Floribunde lahko posadimo nekoliko bližje drugo k drugi (45-60 cm). Med vzpenjavimi vrtnicami pa moramo pustiti vsaj 2,5-3 m razmika. Vrtnice z golimi koreninami moramo posaditi čim hitreje po nakupu. V vrtnarijah so na voljo spomladi ali jeseni. Tik pred saditvijo z ostrim nožem odrežemo korenine in stebla, ki kažejo znake poškodb ali bolezni. Poganjke odrežemo do višine kolen pod 5 mm nad navzen obrnjenim brstom pod kotom 45°. Pri saditvi moramo paziti, da je saditvena jama dovolj globoka, saj moramo vrtnico posaditi tako, da je mesto cepitve 3-5 cm pod nivojem tal. Mesto cepitve je tako bolje zaščiteno pred zimskim mrazom. Nasprotno lahko vrtnice v loncih posadimo kadarkoli.

Gnojenje vrtnic

Ko nova rast doseže dolžino približno 15 cm, je čas, da vrtnice gnojimo. Uporabimo popolno gnojilo ali posebno gnojilo za vrtnice. Julija lahko opravimo še drugo gnojenje. Kasneje rastlin ne smemo več gnojiti, saj lahko povzročimo novo rast mladih poganjkov, ki ne bodo dozoreli do pozeb, kar bo povzročilo poškodbe zaradi mraza. Prvo leto tudi ne gnojimo na novo posajenih vrtnic.

Zalivanje vrtnic

Vrtnice zalivamo predvsem zjutraj ali zgodnjem popoldnevu, kar jim omogoča, da se hitro posušijo in prepreči razvoj bolezni na mokrih listih. Še boljše pa je zalivanje tal brez škropljenja listov.

Obrezovanje vrtnic

Vrtnice moramo letno obrezovati, da izboljšamo videz rastline, odstranimo oslabljene in mrtve poganjke ter kontroliramo število in kvaliteto cvetov. Odrežemo tudi divjake, ki rastejo neposredno iz podlage in ne tvorijo privlačnih cvetov.

Vrtnice s čudovitimi cvetovi nas razveseljujejo celo poletje, pozno jeseni pa je čas, da jih pripravimo na zimski počitek. Ko se torej temperature začnejo vrteti okoli ledišča, je čas za jesensko rez. Ta je pomembna zato, ker bodo predvsem enoletni poganjki lažje preživeli zimo, če jih bomo zmanjšali na polovico; težak sneg jih namreč lahko polomi. Načeloma za vrtnice sicer velja, da dobro prenašajo zimo, a jih je kot rečeno vendarle pametno zaščititi, predvsem zaradi občutljivejšega cepljenega mesta. Zadostovala bo debela plast hlevskega gnoja, lahko pa jih obložimo z dvojno plastjo zastirke.

Prezimovanje vrtnic

Pomembno je, da zaščitimo predvsem mesto cepljenja. Ob steblo rastline naložimo kup zemlje in dodatno zastirko z listjem ali slamo. Drevesastim vrtnicam moramo zaščiti krošnjo, saj se mesto cepljenja nahaja na vrhu stebla.

Kako in kdaj vrtnice presadimo

Kadar želimo presaditi obstoječo vrtnico, je najbolje, da presaditev izvedemo zgodaj spomladi. Poganjke porežemo na dolžino 45-60 cm. Vrtnico poskusimo izkopati s čim večjo grudo okoliške zemlje. Novo rastišče pripravimo pred izkopom vrtnice, da bo le-ta čim krajši čas izven tal. Posajeno vrtnico dobro zalijemo.

Gredne vrtnice

Gredne vrtnice obrezujemo zgodaj spomladi. Odstranimo mrtev les in oblikujemo rastlino. Poganjke obrežemo na višino kolen. Odstranimo tudi poganjke, ki rastejo v notranjost grma. Pustimo 4-8 močnih poganjkov, ki se širijo iz centra rastline in tvorijo vazasto strukturo.

 

Zdaj, ko ste spoznali osnove sajenja in nege vrtnic, je lahko vzgoja vrtnic povsem enostavna. Želimo vam veliko uspeha in užitkov pri gojenju čudovitih vrtnic.