Oči so naše okno v svet, zato nas vsakršne težave z njimi dodobra prestrašijo. Že sama beseda glavkom marsikomu nažene strah v kosti, saj je ta očesna bolezen eden od povzročiteljev slepote. Prikrade se potiho, brez opozoril in simptomov, zato mu pravijo tudi tihi ubijalec vida. Preberite vse o glavkomu in njegovem zdravljenju.

Kaj je glavkom?

Glavkom je skupina bolezni, pri katerih visok očesni tlak povzroča poškodbe vidnega živca. Če bolezni ne zdravimo, lahko pride celo do slepote. Gre za precej pogosto očesno bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 4 % prebivalstva (65 milijonov ljudi po vsem svetu) trpi za glavkomom.

Glavkom se pojavlja v vseh starostnih skupinah, predvsem pa pri starejših. Običajno se pojavi na obeh očesih hkrati, vendar je pogosto bolj izrazit na enem očesu. Normalne vrednosti očesnega tlaka so med 12 in 20 mmHg, vrednosti nad 21 mmHg pa so že lahko znak glavkoma.

Katera so tveganja za pojav glavkoma?

Čeprav se glavkom lahko pojavi pri vseh, so dejavniki tveganja za njegov pojav družinska anamneza, starost nad 40 let, močna kratkovidnost, sladkorna bolezen in visok krvni tlak (hipertenzija).

Statistični podatki kažejo, da bo vsak trideseti človek na svetu zbolel za glavkomom in da polovica prizadetih sploh ne ve, da ima glavkom. Ker lahko nezdravljeni glavkom sčasoma privede do slepote, bolnikom, ki jim grozi razvoj glavkoma, priporočamo, da enkrat letno obiščejo oftalmologa.

 

Kakšen je potek bolezni?

Glavkom je stanje, pri katerem pride do zvišanja očesnega tlaka, ki se v očesu pojavi zaradi ovir v pretoku vodne tekočine. Če je odtekanje očesne vodice moteno, pride do zvišanja očesnega tlaka, kar povzroči poškodbo vidnega živca, ki je odgovoren za pošiljanje vizualnih sporočil iz očesa v vidni center v možganih.

Če je očesni tlak dlje časa povišan, pride do poškodb očesnih struktur, in sicer do poškodbe vidnega živca, kar pripelje do zoženja vidnega polja. Infografiko o tem, kako povišan očesni tlak vpliva na očesni živec, najdete na v članku glavkom mojeoko.si.

Do poškodbe optičnega živca pride zelo počasi, brez kakršnih koli simptomov ali opozorilnih znakov. Najprej je prizadet periferni vid. Vidno polje se oža od obrobja do središča – nastane tunelski vid. Če bolezni ne prepoznamo in ne zdravimo, sta oslabljena osrednji vid in slepota. To pomeni, da bolniki morda niti ne sumijo, da trpijo za glavkomom, dokler se vidno polje ne začne zoževati. Ker glavkom nima jasnih znakov bolezni, ima lahko bolnik dalj časa simptome, kot so občutek pritiska v očeh ali nejasen glavobol. Zaradi odsotnosti simptomov se glavkom diagnosticira pozno, običajno kadar pride do nepopravljive izgube ostrine vida in vidnega polja.

Glavkom je bolezen, ki je ni mogoče pozdraviti, vendar je mogoče z zgodnjim odkrivanjem bolezni in ustreznim zdravljenjem preprečiti trajno izgubo vida in nadzorovati potek bolezni. Glavkom je ena redkih očesnih bolezni, pri kateri je mogoče preprečiti slepoto.

 

Obstaja več vrst glavkoma 

Najpogostejši je primarni glavkom, ki ga delimo na akutnega (redkejšo vrsto glavkoma) in kroničnega (pogostejšo vrsto glavkoma). Kronični glavkom se pojavi, ker očesna voda ne more normalno odtekati iz očesa, zato se kopiči v očesu in povzroča visok pritisk v očesu. To pritiska na živčna vlakna in krvne žile vidnega živca.

Kronični glavkom ali glavkom odprtega zakotja

Pri tej obliki glavkoma tekočina ne odteka pravilno iz notranjosti očesa, zaradi česar naraste notranji očesni tlak, kar posledično vpliva na postopno zmanjševanje kakovosti vida. To se lahko dogaja skozi daljše časovno obdobje, zaradi česar ga je težko odkriti, razen če pri svojem oftalmologu redno opravljate preglede za ugotavljanje glavkoma.

Akutni glavkom ali glavkom zaprtega zakotja

Tudi tukaj tekočina ne odteka pravilno, in sicer zaradi zamašenih kanalov. Razlika pri tej obliki glavkoma je, da se šarenica ne odpre tako široko, kot bi se morala. Prav tako tudi očesni tlak narašča veliko hitreje. Ko pride do tega, se lahko pojavijo hude bolečine, glavobol in slabost, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.

 

Kako poteka zdravljenje glavkoma

Ko bolniku odkrijejo povišan očesni tlak, mora ta redno obiskovati oftalmologa, ki predpiše uporabo posebnih antiglavkomskih kapljic, ki delujejo tako, da znižujejo pritisk v očesu.  Kapljice za oko je treba uporabljati vsak dan, običajno do 2 krat na dan, da se ohrani očesni tlak v normalnih vrednostih in prepreči nadaljnje poslabšanje vidnih funkcij. Težava pri tovrstnem zdravljenju glavkoma je, da antiglavkomske kapljice vsebujejo konzervanse, ki negativno vplivajo na solzni film, saj delujejo kot detergent. Oči so zato izsušene, bolniki neredko tožijo zaradi pekočega občutka v očeh in neugodja. Več o tem vidiku zdravljenja glavkoma lahko preberete na povezavi.

Ker kronični glavkom nima izrazitih simptomov bolezni, bolniki pogosto prenehajo jemati zdravila, kar je izredno nevarno. Če z očesnimi kapljicami ne dosežemo zadovoljivega nadzora očesnega tlaka, so bolniki v nekaterih primerih napoteni na kirurški poseg, ki je lahko kirurški ali laserski.

Kako lajšati stranske učinke zdravljenja z antiglavkomskimi kapljicami

Marsikateri bolnik z glavkomom zdravljenje prekine predvsem zaradi neprijetnega občutka v očeh, ki ga opisuje kot suhe oči, pekočino, pesek v očeh in občutek tujka v očeh. Simptomi so podobni bolezni suhih oči, ki ima številne obraze in vzroke, o katerih si lahko več preberete v člankih na tej povezavi.

Da bi bilo zdravljenje glavkoma uspešno, so zdravniki kmalu ugotovili, da je poleg zdravljenja glavkoma nujno potrebno tudi zdravljenje suhih oči, da bi se preprečili negativni učinki antiglavkomskih kapljic. Suhe oči pri glavkomu se zdravijo na naslednje načine:

• z uporabo kapljic za oči ali umetnih solz, ki so seveda brez konzervansov, npr. Thealoz Duo;
• z rednim čiščenjem vek s posebnimi sterilnimi krpicami in toplimi obkladki za pomoč pri vnetju;
• s protivnetnimi kapljicami ali blagimi steroidi, da bi obvladali vnetje.

Za konec …

Glavkom je bolezen, ki je ni mogoče pozdraviti, zato sta zgodnja diagnoza in zdravljenje ključni. Vsem osebam, starejšim od 20 let, priporočamo pregled pri oftalmologu in merjenje očesnega tlaka enkrat v 3-5 letih, tistim, starejšim od 40 let, ki imajo katerega od dejavnikov tveganja, pa merjenje očesnega tlaka enkrat na leto. Zdravljenje glavkoma je običajno vseživljenjsko in mora biti redno, ker se drugače bolezen pogosto konča s slepoto.